Deutscher Gewerkschaftsbund

DGB/ Stefan Glöde

München – Ljubljana – Mannheim

Marko Tanasić, nekdaj policijski uslužbenec, je danes zaposlen na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikalistu koristijo izkušnje nekdanjega poklica, saj ima pogosto opravka z nezakonitimi praksami: podjetja, ki gradijo svoj poslovni model na plačnih prevarah. Poleti 2017 je Marka Tanasića iz Nemčije poklical gradbeni delavec iz Bosne in Hercegovine, ki je s približno dvanajstimi sodelavci - vsi zaposleni pri slovenskem delodajalcu - opravljal delo na gradbišču blizu Münchna. Imeli so težave z nastanitvijo.

Tanasić je zadevo posredoval Dragani Bubulj, srbsko-hrvaško govoreči sindikalistki, ki je svetovalka pri Faire Mobilität na jugu Nemčije. "Sodelovanje med nama deluje brezhibno," pravi Bubulj, "Marka poznam preko projekta Fair posting." Svetovalka je stopila v stik z gradbenimi delavci. Delodajalec, odgovoren za stroške nastanitve v Nemčiji, ni plačal najemnine. Slovensko podjetje je v pogovoru z Dragano Bubulj kot izgovor navedlo likvidnostne težave. Glavni izvajalec del, veliko bavarsko gradbeno podjetje, ni plačal svojih računov, so dejali.

Gradbeni delavci so morali zapustiti nastanitev. Prenočili so na ulici. Izkazalo se je tudi, da so čakali na dele svojih plač. Dragana Bubulj in Marko Tanasić sta se posvetovala in se na koncu odločila poslati zahtevke za plačilo neporavnanih plač gradbenih delavcev in sicer tako slovenskemu delodajalcu kot bavarskemu glavnemu izvajalcu.

Bilo je uspešno: "Po težkih pogajanjih je glavni izvajalec vendarle prevzel plačilo minimalne neto plače zaposlenih," pove Dragana Bubulj. "Ta trenutno znaša v gradbeništvu 11,30 evrov za pomožne in 14,70 evrov na uro za strokovno usposobljene delavce. Skupaj smo izborili 23.000 evrov neto. "Pomagalo je sklicevanje na odgovornost glavnega izvajalca. V skladu s 14. členom Zakona o napotitvi delavcev glavni izvajalec jamči za plačilo vsaj minimalne neto plače zaposlenih. Tako glavni izvajalec prevzame tveganje, če eden od podizvajalcev ne plača svojih zaposlenih.

Pisma z zahtevki za plačilo, ki so bila poslana slovenskemu delodajalcu, so se vrnila - priljubljen način zavlačevanja postopka zaradi plačne prevare. Zato je Marko Tanasić sprožil nadaljnje postopke proti slovenskemu podjetju. Pri nadaljnjih raziskavah je opazil, da je podjetje napotene delavce ogoljufalo tudi pri prispevkih za socialno varnost: s ponarejenimi, na videz s strani gradbenih delavcev podpisanimi dokumenti, je slovenski podjetnik odjavil delavce za nazaj pri nosilcih socialnega zavarovanja – preračunljiva prevara gradbenih delavcev, s čemer jim je bila skrajšana pokojninska doba kot tudi obdobje zavarovanja za primer brezposelnosti.

Podjetnik je Tanasiću grozil: poskrbel naj bi za to, da bi moral sindikalist zapustiti Slovenijo, če bi se še naprej vmešaval v njegove posle. Tanasić pa se ni pustil ustrahovati, temveč je podal še eno prijavo. Ne želi se vdati, vendar pa tudi ve, da sistem boleha. Ker je v Sloveniji relativno enostavno ustanoviti podjetje, se izkoriščajo nizke ovire. Fantomska podjetja opravljajo delo z napotenimi delavci, brez rezerv in brez opravljanja dejavnosti v Sloveniji. Glavni izvajalci imajo korist zaradi ugodnih ponudb dvomljivih podizvajalcev. V primerjavi s dobičkom je tveganje - kljub splošni pogodbeni odgovornosti - relativno nizko. Kajti vsak posameznik mora sam uveljavljati svoje plačne zahtevke. Brez podpore strokovnjakov, kot so Dragana Bubulj in Marko Tanasić, bi večina gradbenih delavcev to težko uspela.

Sofija - Bavarska - Severno Porenje-Vestfalija

Dvanajst gradbenih delavcev je spomladi 2018 prišlo v svetovalnico "Fair posting" mreže v Sofiji. Ogoljufani so bili za plače. Pri Neli Botevski in Velički Mikovi so bili na pravem naslovu: obe svetovalki sta zaposleni pri Konfederaciji neodvisnih sindikatov v Bolgariji, na kratko CITUB.

Možje so bili zaposleni pri bolgarskem podjetniku, ki jih je poslal delati v Nemčijo. Celo poletje 2017 so opravljali gradbena dela v Severnem Porenju-Vestfaliji in na Bavarskem. Dve veliki telekomunikacijski podjetji sta od dveh občin prejeli nalog za širitev širokopasovnega omrežja. Eden od delavcev je poročal, da je od junija do konca avgusta oddelal 600 ur, vendar je kot predplačilo prejel le 770 bolgarskih levov - približno 385 evrov.

Sindikalistki iz svetovalnice „Fair posting“ sta vložili prijavo na Inšpektorat za delo v Sofiji, ki je preučil zadevo in potrdil neplačane plačne zahtevke. Podjetju je bila naložena globa. Na tej podlagi so sedaj nekateri gradbeni delavci vložili tožbo na sodišču, da bi iztožili svoje plače. Bolgarska televizija je poročala o zadevi.

Poleg bolgarskega podjetja so odgovorni tudi nemški naročniki, kar je jasno urejeno z odgovornostjo naročnikov po 14. členu Zakona o napotitvi delavcev in po 13. členu Zakona o minimalni plači. Zato sta Velička Mikova in Neli Botevska aktivirali svojo mrežo in poklicali svetovalnico “Faire Mobilität“ Nemške zveze sindikatov (DGB). Ivan Ivanov bo sedaj iz Frankfurta (ob Majni) zagotovil podporo bolgarskima kolegicama. Ivanov je kontaktiral nemške naročnike in uveljavil plačne zahtevke gradbenih delavcev.

Mannheim – Zagreb – Ljubljana

Mannheim, poletje 2017. Dva hrvaška delavca obiščeta svetovalnico Faire Mobilität Nemške zveze sindikatov (DGB). Njuna zgodba: Nekaj mesecev sta delala na področju obdelave kovin v mestu Herten, delodajalec pa jima je izplačal le del plač.

Svetovalka Dragana Bubulj ju je povprašala po pogodbah o zaposlitvi in krajih opravljanja dela. Hrvata sta delala za glavnega izvajalca R & R Beth iz Turingije, delodajalec pa je bilo podjetje Kranos Mont d.o.o. iz Varaždina na Hrvaškem. V pogodbah o zaposlitvi, ki jih je hrvaško podjetje sklenilo s hrvaškimi delavci v nemščini, je bil dogovorjen 40-urni delovni teden za 800 evrov bruto mesečne plače. Poleg tega je bila vključena tudi možnost napotitve. V tem primeru naj bi se plače prilagodile zakonodaji države, v katero je delavec napoten, je bilo navedeno v pogodbi. V Nemčiji naj bi urna postavka znašala osem evrov bruto, je bilo rečeno delavcema.

Delavcev niso opozorili niti na to, da zakonska minimalna plača v Nemčiji znaša 8,84 evrov, niti da so v kovinski industriji na podlagi kolektivnih pogodb običajne še višje bruto plače. Potrdila A1, ki je pri napotitvi potrebno kot dokaz za socialno zavarovanje, nista imela. Tudi nista bila prepričana, če ga je podjetje zanju izstavilo.

Dragana Bubulj in njena kolegica Sunčica Brnardić iz Zveze svobodnih sindikatov Hrvaške v Zagrebu sta stopili v akcijo: na podlagi dokumentacije o delovnem času in zapiskov delavcev sta svetovalki napisali plačne zahtevke v hrvaškem in nemškem jeziku, prvotno brez odziva.

Navsezadnje sta prišli v stik z zaposlenim pri glavnem nemškem izvajalcu R & R Beth. Izplačila podizvajalcem so bila izvedena, je zagotovil, njegov nadrejeni se ne počuti odgovornega in zavrača dodatno izplačilo delavcem. Podizvajalec pa je posloval pod imenom Kadra, očitno slovensko podjetje, kot sta ugotovili sindikalistki. Vključili sta kolega Marka Tanasića iz Ljubljane, ki je takoj vedel, o kom je govora. Vendar pa je bil medtem podizvajalec plačilno nesposoben in je izginil s trga. Nemški glavni pogodbenik je tudi navedel, da je že prekinil poslovne odnose s podizvajalcem zaradi nepravilnosti delovanja. Sicer je v skladu z nemškim zakonom o napotitvi delavcev glavni pogodbenik v takih primerih odgovoren, če pa glavni pogodbenik zavrača izpolnitev svojih obveznosti, morajo oškodovani delavci tožbene zahtevke uveljavljati na sodišču. Mnogi zaradi procesnih tveganj tega niso pripravljeni storiti, kot tudi oškodovani delavci v tem primeru.