Deutscher Gewerkschaftsbund

DGB

Delodajalec napotene delavke in delavce začasno pošlje v drugo državo EU, kjer opravljajo svoje delo. Med napotitvijo ostanejo delavci zaposleni pri svojem delodajalcu in so praviloma še naprej socialno zavarovani v državi zaposlitve. Večina napotenih delavcev (42 odstotkov) po podatkih Evropskega parlamenta dela v gradbeništvu, 22 odstotkov v predelovalni industriji, 14 odstotkov v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu ter 10 odstotkov na področju poslovnih storitev.

Pravna podlaga je svoboda opravljanja storitev. V sklopu tega lahko evropska podjetja nudijo svoje storitve v drugih državah članicah EU in v ta namen tja napotijo delavke in delavce.  Da bi preprečili diskriminacijo, je EU z direktivo o napotitvi delavcev iz leta 1996 določila, da za  napotene delavce veljajo minimalne delovnopravne določbe države, v kateri delajo:

·     minimalna plača

·     maksimalno število delovnih ur in minimalni čas počitka

·     plačani minimalni letni dopust

·     pogoji za zagotavljanje dela s strani agencij za začasno zaposlovanje

·     varnost, zdravstveno varstvo in higiena na delovnem mestu

·     enako obravnavanje moških in žensk

V nemškem zakonu o napotitvi delavcev, s katerim je bila direktiva EU prevzeta v nacionalno zakonodajo, je določeno, da je v nekaterih panogah potrebno izplačevati plače po ustreznih kolektivnih pogodbah. Toda v praksi so napoteni delavci pogosto slabše plačani kot redne delavke in delavci. V Nemčiji prejemajo po oceni Evropske komisije do 50 odstotkov manj plače. Reforma direktive o napotitvi delavcev, ki je bila sprejeta maja 2018, prinaša spremembo. Leta 2020 bo nova ubeseditev stopila v veljavo. Do takrat morajo članice EU reformo prenesti v nacionalno zakonodajo.

Napoteni delavci delajo le določen čas v Nemčiji, pogosto ne govorijo dovolj dobro nemško in imajo malo stikov z domačini. Zaradi oblike napotitve so še posebno izpostavljeni izkoriščanju. V praksi delodajalci tem delavcem pogosto ne izplačujejo plač, ne upoštevajo pravice do dopusta in nemalokrat jih odpustijo - ne da bi pri tem upoštevali veljavno zakonodajo in odpovedni rok. Delodajalci včasih niti ne prijavijo svojih zaposlenih v socialno zavarovanje, potrebna potrdila A1 pa ponarejajo. Za pomoč se napoteni delavci v Nemčiji lahko obrnejo na svetovalnce sindikatov, kot pri Faire Mobilität ali v državah zaposlitve na informacijske centre Fair Working Conditions.